Trzin zaradi svoje ugodne lege sodi med tista slovenska naselja, ki so se v zadnjih letih najbolj razvijala in v katerih je prebivalstvo najhitreje naraščalo. V nekaj desetletjih se je iz umirjene predmestne vasice s približno 700 prebivalci prelevil v živahno, kipeče naselje z nekaj tisoč prebivalci ter bogato podjetniško in obrtno dejavnostjo.

Naselje je razdeljeno na tri dele: stari Trzin, novo stanovanjsko naselje Mlake in obrtno industrijsko cono. Stari del, ki je še ohranil nekatere značilnosti nekdanje podobe kraja, se od vzhodnih obronkov hriba Onger širi proti trzinskemu polju, ki je še v prejšnjih desetletjih prehranjevalo Trzin. V tem delu naselja je sedež občine, farna cerkev z župniščem, osnovna šola in več trgovin ter gostišč in drugih lokalov. K identiteti pa posebaj prispeva Jefačnikova domačija, v kateri je urejen muzej.

Naselje Mlake je zraslo na območju nekdanjih močvirnih gmajn in travnikov. Pretežno je namenjeno individualnim stanovanjskim hišam, v njem pa so tudi banka, vrtec in več gostinskih in trgovinskih lokalov ter rekreacijsko športni park.

V obrtno-industrijski coni so predvsem obrtne in manjše industrijske delavnice, razna podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, posredništvom in drugimi poslovnimi zadevami, zraven pa je še precej trgovin, gostinskih lokalov, pošta, banka in še več storitvenih podjetij.

Kljub bližini prestolnice in hitremu razvoju pa je Trzin le še uspel ohraniti svojo identiteto, ki se je po letu 1998 z ustanovitvijo lastne občine še okrepila. Občina se ponaša z dokaj dobro razvito infrastrukturo in dokaj visoko življenjsko ravnjo prebivalstva. V naselju je razvito družabno in društveno življenje s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki so lahko zanimive tudi za obiskovalce od drugod.

Zaradi prijetne, še dokaj neokrnjene narave v okolici, je Trzin lahko prijetno izhodišče za izlete k bližnjim izletniškim točkam, kot so Dobeno in Rašica, gozdovi in travniki v okolici naselja pa nudijo tudi lepe možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi. Občina si prav tako prizadeva za ohranitev preostalega dela mokrišč, kjer so zaščitena rastišča okroglolistne rosike na Mlakah in močvirske logarice na Blatnicah. Močvirsko logarico najdemo tudi na občinskem grbu.

Glavno informacijsko in vedno bolj tudi kulturno in turistično središče, s tem pa tudi primerno izhodišče za oglede, predstavlja Center Ivana Hribarja.

Center je dobil ime po znanem Trzincu, Dr. Ivanu Hribarju, ki je bil velik domoljub, gospodarstvenik, politik, publicist, prevajalec in pesnik ter častni doktor slovenske univerze. Še posebej je dobro znan kot župan Ljubljane v letih 1896 do 1910, ko je Ljubljana dobila novo urbanistično zasnovo.

Center deluje že od decembra 2003, ko je gostil prvo razstavo na temo Trzin skozi čas. Sledilo je odprtje Dvorane Marjance Ručigaj, poimenovani po poznani režiserki, igralki in pisateljici ter Krajevne knjižnice profesorja Tineta Orla in v kletnih prostorih še mladinskega kluba. Svoj prostor v centru imata še Glasbena šola Lartko in Zdravstveni dom Domžale – Zdravstvena ambulanta Trzin. V avli Centra Ivana Hribarja je kiparski potret Ivana Hribarja, delo Miha Kača, pred centrom pa fontana Pomlad, delo Metoda Frlica.

www.trzin.si